13. stoletje je nadaljevalo bitko med Benetkami in drugimi (danes) italijanskimi mesti za prevlado na Jadranu. Omeniti velja Doža Lorenzo Tiepolo, saj so v času njegovega vladanja prevzeli oblast nad Jadranom, vendar začeli krvavo bitko l. 1720, katero so po težki bitki tudi uspešno zmagali.
1025 – 1229
Prvi vladar, kateri je zahteval zaprisego beneške kolonije v latinskem imperiju v Konstantinoplu. Leta 1210je podpisal podgodbo z despotatoom Epirusa za svobodno trgovanje Benečanov.
1229 – 1249
Dosegel je zelo tesno zmago proti Marinu Dandolo, saj sta vsak dobila po 20 glasov.
1249 – 1252
Nastopil je svojo funkcijo šele po 68. rojstnem dnevu. Veljal je za zelo miroljubnega doža, saj se je celo odločil, da ne bo sodeloval pri napadu Francije proti Egiptu pod taktirko Luisa IX.
1252 – 1268
Svojo politično pot je začel kot diplomat v Italiji in Franciji. Ker je leta 1240 pomagal dožu J. Tiepolo premagati Ferraro so ga proglasili za “Capitano da Mar” (slo. poveljnik beneške flote). V času vladanja je objavil 129 novih zakonov in s tem dal Benetkam moderni pomorski zakonik.
1268 – 1275
Svojo funkcijo je začel z izrazitim nepotizmom do svojih sinov. L. 1270 je podpisal premirje z Genovo in potrdil oblast nad Jadranom. Istega leta je med Benetkami in koalicijo drugih italjanskih mest (Bologna, Treviso, Verona, Mantova, Ferrara, Cremona Recanati ter Ancona) izbruhnila vojna zaradi komercialnih nesoglasij. Po začetnih izgubah so Benetke na koncu podpisale premirje (sebi v korist) in se proglasile za zmagovalca.
1275 – 1280
1280 – 1289
Za svojo izvolitev je izvedel med bitko s Trstom in Istro, katera se je kasneje razvila v pravo vojno. Poslabšal je odnose z Vatikanom predvsem zaradi zavrnitve da bi Benetke priključili “Papeževim republikam”. L. 1284 je izdal prvi zlati kovanec Dukat (it. Zecchino). V uporabi je bil do propada republike. (24-karatno zlato, 3,56g zlata, 0,997g svinca. Slika na prednjem delu prikazuje kako se vladajoči dož klanja pred sv. Markom.
1289 – 1311
Kot 49 Dož je vladal v času, ko je Bajamone Tiepolo skušal uničiti Beneški konzilij. Med ustajo so zažgali Most Rialto. Posledično je Dož Gradenigo odstopil, kar je bil vzrok njegovemu izgnanstvu v Istro. Kasneje so mu prepovedali vstop celotno Beneško republiko zaradi dogovorov z nasprotniki republike.
